Sep 012018
 

Pisali smo že, da z bio probiotikom EM učinkovito odpravimo ustni zadah. Najprej si na običajen način umijemo zobe, potem pa požvrkljamo in pogoltnemo požirek ali dva nerazredčenega bio probiotika EM.

Nekateri uporabniki so izrazili zaskrbljenost, da bi tako žvrkljanje zaradi močne kisline utegnilo načeti zobno sklenino.

Pa smo preverili učinek žvrkljanja bio probiotika EM na pH sline. Pri več osebah, ki imajo pH sline zdravo bazičen/alkalen (od 7,1 do 7,5) se je takoj po žvrkljanju pH zelo znižal (na 5,5 ali manj; manj kot 7 pomeni kislost), a se je že po eni minuti vrnil na izvorno alkalno raven.

Bakterije v ustni votlini, povzročajo slab zadah

Slabe bakterije v ustni votlini, povzročajo slab zadah

Po žvrkljanju bio probiotika EM, ki je podobno kisel kot jedilni kis (pH 3,5 ali manj), je torej kislina v ustni votlini prisotna manj časa kot ob uživanju okisane porcije solate.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! 
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM, 
September 2018, Dr. Iztok Ostan
Feb 042014
 

Naš znanec M. (38) je vedno s težavo prepričal svoje starše o koristi kakih novih prehransko bogatih živil. Tako je bilo tudi s probiotikom EM.

Povedal jima je, da je to biološko pridelano živilo z izvlečki 19 zdravilnih zelišč in izjemno kombinacijo 7 dobrih bakterij, ki zelo pomagajo pri prebavnih težavah. Starša sta sina sicer vljudno poslušala, a da bi to »kislico« pila, ni bilo pravega navdušenja. Pa je trilitrsko dozo s pipico namestil v kuhinji na pultu in se s prepričevanjem ni več mučil.

Vita Biosa za olajšanje pri zvijanju v črevesju

Že 1 dl Vita Biose poskrbi za prijetno za olajšanje

A je včasih življenje samo najboljši učitelj. Po praznikih je namreč mamo zelo napenjalo v trebuhu. Ni imela pogosto teh težav, a ko so se pojavile, je vedela, da bo imela s tem probleme kakih 10 dni. Tudi očeta je neprijetno zvijalo po črevesju.

Sina ni bilo doma, da bi jima še enkrat pojasnil, kako uživamo probiotik EM. A spomnila sta se, da je to ni prehranski dodatek pač pa živilo in da ni kakih posebnih omejitev pri doziranju. Natočila sta si vsak po deciliter in pol in spila.

Praviloma tak odmerek ob samem začetku uživanja lahko povzroči krizo razstrupljanja (glavobol, turbolenco v trebuhu…), zato je v začetku priporočljiva postopnost. A pri njiju ni bilo težav. Nasprotno, kmalu jima je odleglo. Zadovoljna sta si popoldan privoščila še po dober deciliter in pol napitka. Od naslednjega dne so bile njune prebavne težave mimo.

Za okrepitev črevesne flore je primerno uživati probiotik EM razredčen z vodo kake pol ure pred obrokom. Dobre bakterije tako hitro potujejo skozi želodec v črevesje. Pri obilnem obroku pa koristi uživanje nerazredčenega probiotika EM takoj po njem ali med njim. Vsebuje namreč mnogo encimov, ki so jih ustvarile dobre bakterije v času fermentacije napitka. Ti pomagajo pri prebavi.

Znanec ugotavlja, da pri težji hrani njemu koristi, če popije ta probiotik takoj po obroku, precej manj pa, če ga užije pol ure po njem ali kasneje.

 
 Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! Februar 2014, Novice za uporabnike FHES in MAP
 Ureja: Dr. Iztok Ostan
Mar 102013
 
Zelišča imajo svojo zdravilno vrednost

V probiotičnemu napitiku VitaBiosa so tudi zdravilna zelišča

Leta 1985 so danskega veterinarja, Vagna Baastrupa, prepeljali na urgentni oddelek bolnišnice v Aarhusu. Bil je kot kost in koža, saj je shujšal za 25 kg. Mučile so ga diareja, netolerantnost na veliko vrst hrane in bolečine. Zdravniki so odkrili, da ima kronično vnetje trebušne slinavke. Preizkušali so razna zdravila, a nič ni pomagalo. Stanje se je iz leta v leto slabšalo. Leta 1999 so ga, kot je kazalo, še zadnjič pripeljali na urgenco. Ko so ga potem prepustili v domačo oskrbo, je bila, po odpustnem pismu sodeč, njegova življenjska pot pri kraju. Pa ni bilo tako…

Doma je gospod Baastrup prebral novico, kako so na neki danski farmi, kjer je bila čreda tako bolna, da nista bila uporabna ne mleko ne meso, povsem pozdravili živali z razprševanjem dobrodejnih mikroorganizmov (tipa EM). Kot veterinar se je vedno zanimal za mikrobiologijo, pa je od proizvajalca naročil steklenico takega probiotičnega napitka. Na lastno začudenje in na presenečenje zdravnikov, ki so opravili temeljite preglede, je bil čez dva meseca zdrav (Hjemmet, Julij 2001).

Primer je doživel veliko pozornost v lokalnem časopisu, v oddajah danskega radia in v televizijskem programu, ki ga vodi dr. C.V. Hansen ter na Norveškem (Hjemmet, Julij 2001). Pa ne gre le za osamljen primer. V dobrem letu so samo na Danskem evidentirali več kot 2000 pričevanj izboljšanja zdravja z uporabo probiotičnih mikroorganizmov tipa EM.

Vir:

Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)

Jan 242013
 
Zaprtje, vetrovi ali napet trebuh so lahko znaki neravnovesja v črevesni flori

Zaprtje, vetrovi ali napet trebuh so lahko znaki neravnovesja v črevesni flori (Avtor slike: David Castillo Dominici / FreeDigitalPhotos.net)

Neravnovesje v črevesni flori praviloma nastane še preden se pojavijo bolezni. Prvi znaki nepravilnosti v črevesju so:

  • smrdeče blato (znak gnitja, ki ga povzročajo razbohotene gnilobne bakterije),
  • lepljivo blato,
  • temno ali zelo svetlo blato,
  • zaprtje ali driske,
  • vetrovi, zlasti takrat, ko ne uživamo razhudnikov,
  • napet trebuh.

Če imamo kateregakoli od teh znakov, je prav kaj storiti za normalizacijo črevesne flore. Sicer lahko nastanejo mnoge bolezni. Za trden odgovor na vprašanje ali so patogeni črevesni mikroorganizmi vzrok za določeno bolezen, pa je potreben ustrezen medicinski pregled.

Najprej razstrupi, nato nahrani (črevesno floro)

Probiotiki so celice. Tako kot vsaka vrsta celic potrebujejo tudi te primerno biolološko okolje, ki je drugačno od okolja, ki ga potrebuje patogena črevesna flora. Če zagotovimo v črevesju okolje, ki je primerno za probiotike bomo v veliki meri zavrli razvoj patogenih mikrobov.

Kvaliteto biološkega okolja je možno določiti z vrednostmi 3 kazalcev:

  1. z električno upornostjo ( r),
  2. redoks potencialom (ORP) in
  3. pH.

Analiza normalnih vrednosti teh treh kazalcev vsebine debelega črevesa, kjer je glavnina probiotikov, nam pomaga razumeti, katere sonjihove osnovne potrebe:

  • primerne vrednosti električnega upora ( r) pomenijo, da je v vsebini črevesja dovolj ustreznih elektrolitov, ali preprosteje, da so probiotiki ustrezno prehranjeni.
  • ORP debelega črevesa naj bi imel vrednosti okoli –200 mV (G.F. Hermann)*. To pomeni, da moramo probiotikom zagotoviti antioksidantsko okolje, ali preprosteje povedano dovolj žive vode.
  • pH debelega črevesa naj bi bil v območju nevtralnosti (od 6,5 do 7,2) (G.F. Hermann)*, kar pomen, da mora biti okolje v črevesju netoksično (strupeni odpadki so kisli, imajo pH precej nižji od 7,0).

“Dobra” črevesna flora potrebuje podobne pogoje kot naše celice, saj so normalne vrednosti biološkega okolja probiotikov podobne normalnim vrednostim biološkega okolja naših celic. To velja zlasti kar zadeva atioksidantskost, (živost) vode (za čoveške celice je normala ORP od –100 do –300 mV), podoben je pH – le nekoliko nižji (limfa in kri sta rahlo bazični), pa tudi hraniva, ki so primerna za človeške celice, so v veliki meri tista, ki jih potrebujejo probiotiki. Probiotiki pač živijo v simbiozi s človekom in so zato prilagojeni na tako okolje in na tako hrano, ki je primerna tudi za človeške celice.

Toda, če smo pri skrbi za človeške celice v sodobnem prehransko osiromašnem svetu poudarili načelo: “Najprej napoji (z živo vodo) in nahrani, nato pa očisti!”, velja pri skrbi za dobro črevesno floro načelo “Najprej razstrupi, nato nahrani!”. Celice “dobre” črevesne flore so namreč mnogo bolj izpostavljene vplivu strupov, ki jih v sodobni hrani ne manjka, kot mnogo bolj zaščitene celice v notranojosti organizma. Brez temeljitega čiščenja in razstrupljanja črevesja zato ni možno pričakovati dobrega razvoja probiotikov.

Na razstrupljanje črevesja lahko vplivamo na več načinov, zlasti

  1. s čiščenjem črevesja,
  2. z izogibanjem toksični hrani,
  3. z onemogočanjem razvoja patogenim črevesnim organizmom.

Kako pa lahko to sploh izpeljemo?

1. Očistimo črevesje

Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 X dnevno

Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 X dnevno

O čiščenju črevesja je bilo veliko napisanega v reviji AURA (M.Videnšek in drugi), pa tudi v knjigi dr.Iztoka Ostana “Ko zdravila odpovedo”, kjer so temu vprašanju posvetili več poglavij. Zato tu povzemamo le nekatere osnovne ugotovitve in jih dopolnjujemo z vidika potreb črevesne flore.

Priporočila za boljšo črevesno higijeno:

a) Pijmo dovolj vode in se veliko telesno gibljimo.
Organizem shranjuje rezervno vodo v debelo črevo. Dandanes smo ljudje dehidrirani in toksični. Telo zato jemlje vodo iz debelega črevesa. Posledica je zapeka, ki muči večino civilizirancev. Če popijemo dovolj vode (vsaj 8 kozarcev dnevno, zlasti zjutraj) in se potem telesno gibamo, se namoči tudi blato v črevesju, kar pomaga pri odpravi zaprtja.

b) Užijmo dovolj svežega sadja in zelenjave ter vlaknin.

c) Če smo zaprti, se klistirajmo.
Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 krat dnevno. Če kljub pitju vode, gibanju in uživanju sadja in zelenjave ne izpraznemo črevesja niti enkrat dnevno, si je potrebno pomagati s klistirom. Ta je najmanj agresiven način odpravljanja zaprtja, saj skozi zadek vbrizgamo v črevo le vodo in dodamo črevesu le to, kar mu manjka.

d) Občasno opravimo globinsko čiščenje črevesa (koloniks).
Klistir očisti le zadnji del debelega črevesa. Večina od nas pa ima v debelem črevesu stare obloge blata. Starih fekalij je pri povprečnem zahodnjaku od 3 do 10 kg. Te lahko zmanjšamo z uživanjem surovega sadja in zelenjave, za temeljito čiščenje pa je potrebno globinsko izpiranje črevesa z vodo (inf.: M.Videnšek, 041 573 778).

Odstranitev toksičnih fekalij je blagodejno za razvoj črevesne flore tudi v primeru, ko to počnemo s klistirom ali koloniksom. Navadna voda za črevesno floro ni toksična, ni pa optimalna, saj ni antioksidantska (njen ORP je cca. +160 mV), kot jo potrebujejo probiotiki za normalen razvoj; poleg tega črevesno floro izpiramo iz črevesja in jo mora telo na novo ustvariti. Izpiranje črevesja z vodo, ki ji dodajamo sok pšeničnih bilk (njegov ORP je cca –230 mV), je po izkušnjah Hipokratovega zdravstvenega inštituta iz Palm Beacha črevesni flori bolj prijazna metoda črevesne higijene (A. Wigmore)**.

2. Izogibajmo se živomorni (toksični) hrani

Cvrta hrana je težka za črevesno floro

Cvrta hrana je na “črni listi” živil (vir slike: justingun / FreeDigitalPhotos.net)

Če s črevesno higijeno odstranjujemo strupe iz črevesja, a jih s slabo hrano vračamo v črevesje, naredimo le malo dobrega za probiotične mikroorganizme. Največjo škodo napravijo antiobiotiki, steroidi pa tudi druga zdravila (tudi aspirin)***. Sledijo jim konzervansi in drugi kemični dodatki hrani, alkohol ter druge droge. Na črni listi živil, ki imajo močne “stranske” negativne učinke je tudi mastna hrana in druga t.im. “težka hrana” (cvrta …).

Antibiotiki imajo vrednosti ORP nad + 800 mV, kar je zelo oksidativno in toksično. Zelo klorirana voda ima ORP okrog + 600 mV. Tudi npr. kuhana šunka sprošča precej toksinov ( ORP + 487mV), prav tako tudi hamburger (ORP + 438). Vse to je daleč od potreb dobre črevesne flore, ki potrebuje za normalno reprodukcijo okolje z negativnim ORP.

Sveža sadje in zelenjava

Živa hrana, kot je sveže biološko pridelano sadje in zelenjava, razbremeni obrambni sistem črevesja (vir slike: dusky / FreeDigitalPhotos.net)

Vsa toplotno obdelana hrana povzroča povečanje levkocitov (digestivno levkocitozo). To pomeni, da toplotna obdelava ustvarja precej toksinov, ki obremenjuje obrambni sistem v črevesju. Zato v svoji prehrani povečamo delež surove zelenjave in sadja. A pri sadju, ki je med vsemi živili najmanj toksično, je potrebna pazljivost, saj je lahko primerno gojišče tudi za patogeno črevesno floro.

3. Onemogočajmo razvoj patogenim črevesnim organizmom.

Če se škodljivi črevesni mikroorganizmi niso razrasli premočno, je za njihovo obvladovanje dovolj, da poskrbimo za redno čiščenje črevesa in za netoksično prehrano, v kateri prevladujeta surovo sadje in zelenjava (če organizem ne zmore prebaviti surove, jo minimalno toplotno obdelajmo).

Ko sem pred leti užival nekaj časa skoraj izključno surovo sadje in zelenjavo, se je moje črevesje zelo očistilo. Globinsko izpiranje črevesa, za katerega sem se odločil ob koncu tistega obdobja je pokazalo, da je bilo v njem zelo malo starih fekalnih oblog.

A marsikdaj to ni dovolj. Vsak živ organizem želi živeti in se bori za svoj življenjski prostor. To velja tudi za patogene mikroorganizme, saj si sami ustvarjajo ustrezen biološki teren z izločanjem strupov in posledično z uničevanjem naših celic. Če je patogene črevesne flore veliko, postane trdovratna. V takem primeru je priporočljivo, da:

  • izločimo iz prehrane vsa živila, ki so koristijo patogeni flori (tudi tista, ki so primerna za razvoj probiotikov),
  • uživamo zeli in živila, ki zavirajo razvoj patogenih organizmov (naravne fungicide…)
  • posežemo po drugih oblikah neagresivnih terapij za zaviranje razvoja patogene flore.

V takih primerih je zelo priporočljiva strokovna pomoč. Posameznik sam težko ugotovi, katera vrsta patogenih mikroorganizmov ga muči in katera prehrana, zeli oz. terapije so zanj najbolj primerne. V našem okolju in v tujini obstajajo medicinsko usposobljeni strokovnjaki, ki uporabljajo neagresivne metode diagnosticiranja in terapij.

Uživanje probiotikov in prebiotikov

Marsikdaj pa vsi ti ukrepi niso dovolj za doseganje ravnotežja v črevesni flori. Zaradi onesnaženja zraka, stresov in drugih dejavnikov, ki poleg slabe hrane škodujejo dobri črevesni flori, se dandanes pri veliko posameznikih črevesna flora ne more več normalno razmnoževati. Organizmu jo je potrebno dodajati s fermentiranimi živili in drugimi probiotiki, pa tudi poskrbeti za specializirano hrano (prebiotike), ki spodbuja njeno rast.

Vir:
* Hermann, G.F.: Le intolleranze alimentari. Atti del 2° Congresso S.E.N.B., Suppl. al N° 3/2000, La Med. Biol., str. 5.
** Wigmore, Ann: The Wheatgrass Book. – Wayne, NJ: Avery Publishing Group Inc., 1985, str. 91-93.
*** Is Candida an Endocrine Disorder?. – National Candida Society (GB): Candida Digest, July 2000, http://homepage.ntlworld.com/philiptomlinson/ncslive/digestv1i3.htm; Leaky Gut Syndrome – Candida; Information Page. – http://helath-n-energy.com/leakygut.htm
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf

Jan 052013
 

Pomanjkanje “dobre” črevesne flore je že samo po sebi problem. A kjer ni dovolj probiotikov, se razmnožujejo patogeni mikrorganizmi, ki ustvarjajo še dodatne negativne učinke. Ker so patogeni mikrobi različni, so tudi njihove škodljive posledice raznovrstne. Skupna lastnost vseh je, da proizvajajo strupe, ki načenjajo črevesno steno, prodirajo pa tudi v telo in ga zastrupljajo. Samo Candida Albicans proizvaja 60 vrst strupov.

Kako deluje Candida Albicans v našem telesu?

Candida Albicans v obliki fungusa

Če Candidi A. zmanjka zraka se spremeni v gobo (slika: http://en.wikipedia.org/wiki/Candida_albicans)

Candida Albicans (v nadaljevanju CA) ima običajno obliko kvasovke, ki je aerobni mikrob (za svoje delovanje potrebuje zrak). Toda CA ima še drugo podobo (je dimorfna). Ko zmanjka zraka (oz. se spremenijo tudi drugi pogoji bivanja v gostitelju), se spremeni v gobo (fungus). Ta se razrase, njeni izrastki predrejo črevesno steno, trosi pa se potem razprostrejo po gostitelju.

Normalno se to primeri, ko gostitelj umre in kvasovkam CA zmanjka zraka. Takrat je njihova preživetvena nuja, da se spremenijo v anaerobno (fungalno) obliko. Ironija (zlasti civilizirancev) pa je, da se nam tako razmnoževanje mikroskopskih gob (glivic) CA, znano pod imenom kandida ali kandiditis, dogaja že pri živem telesu.*


Kaj je Sindrom povečane prepustnostni črevesne stene (LGS)?

Zaradi delovanja CA in drugih zelo razmnoženih patogenih organizmov, ki škodijo celicam v črevesni steni, je črevesna stena ranjena, vneta (kolitis) in postane bolj prepustna. To je medicini poznano kot LGS – sindrom povečane prepustnostni črevesja (Leaky Gut Syndrome). Posledice LGS so številne in razdiralne:

Trosi CA, ki vdrejo v limfo in kri, potujejo po telesu in iščejo primerna mesta za svoje razmnoževanje. Zlasti jim ustrezajo sluznice v nožnici, pljučih in sinusih. Zelo primeren gostitelj so tudi koža in nohti, kjer nastanejo glivična obolenja, ciste in afte.

CA proizvaja pri svojem razmnoževanju hrano za viruse in bakterije, ki povzročajo vnetja. Moteno je delovanje endokrinega sistema, zaradi česar nastejo problemi prevelike telesne teže ali presuhosti. Pri ženskah povzroča predmenstrualni sindrom in menstrualne težave.

Druge posledice so na primer bolečine v sklepih, senena mrzlica, mišična in kronična utrujenost. Spremljajoči pojavi vseh teh težav so nejasna glava, migrene in depresije.

Skozi prepustno črevesno steno pa uhajajo v organizem tudi neprebavljeni košči hrane. Normalno pronicajo skozi celice črevesne stene le drobne molekule hrane (do 500 Daltonov). Molekule večjih dimenzij so za organizem tujek. Zato jih molekule imunskega sistema napadajo in razgrajajo, telo pa razkrojke izloči kot odpadke. Čeprav organizem potrebuje to hrano, je ne more dovolj izkoristiti in postane podhranjeno. Pri pacientih z LGS testi običajno pokažejo pomanjkanje vitaminov, mineralov in encimov.*

Imunski sistem tako ustvarja protitelesa proti snovem v hrani. Organizem postane intoleranten na razne vrste hrane, kar se kaže v porajanju alergij, ki so zelo pogost spremni pojav sindroma povečane prepustnosti črevesja.

Med hranivi, ki prodirajo skozi prepustno črevesno steno so tudi neprebavljene beljakovine. Tudi proti tem začne imunski sistem porajati protitelesa in specializirane obrambne celice.

Žal pa so mnoge neprebavljene beljakovine podobne tistim, ki so v naših celicah. Tako se imunski sistem loti tudi lastnih celic, kar vodi v nastanek t.im. avtoimunskih boleznih, s katerimi telo uničuje samo sebe. Antitelesca prodrejo v razne organe in tam povzročajo kronična vnetja, zlasti ko užijemo hrano, zaradi katere so nastala. Praktično lahko napadejo katerikoli organ, zato se avtoimune bolezni pojavljajo v raznih predelih telesa in v raznih oblikah, skupni dejavnik večine teh pa je prepustno debelo črevo (dr. Z.P. Rona).**

Pretirano razmnoževanje CA sicer neposredno ne povzroča smrti, je pa spremljajoči pojav in dejavnik mnogih sodobnih bolezni, med drugim tudi AIDS-a. Mnogi ljudje, ki imajo kandiditis, so na videz (še) povsem zdravi. Ker je v razvitem svetu tako razširjen, nastajo mreže za samopomoč, ponekod, kot na primer v Veliki Britaniji, organizirane celo v nacionalne zveze.

Vir:
* Is Candida an Endocrine Disorder?. – National Candida Society (GB): Candida Digest, July 2000, http://homepage.ntlworld.com/philiptomlinson/ncslive/digestv1i3.htm
** Rona, Zoltan P.: Altered Immuty & Leaky Gut Syndrome. – www.healty-n-energy.com/leakygutart.htm
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf