Jan 042013
 

Uživanje probiotičnih živil je bilo že v preteklosti zelo pomemben dejavnik zdravega in dolgega življenja.

En jogurt na dan praktično ni dovolj

En jogurt na dan praktično ni dovolj

Dr. Ilija Ilič Mečnikov, Nobelov nagrajenec in oče imunologije, je že v začetku 20. stoletja ugotavljal, da je dolgoživost in čilost nekaterih vzhodnoevropskih in azijskih ljudstev treba pripisati uživanju kislega mleka, kumisa in kefirja.

V črevesni flori bi morali imeti 85% dobrih bakterij in le 15% patogenih mikrobov*. Vendar, se z leti tudi pri ljudeh, ki živijo zdravo, zmanjšuje obseg dobre črevesne flore (J. Rice)**; pa tudi črevesna stena izgublja sposobnost absorbcije hranil. Zato potrebujemo krepkejšo in ustrezno prehranjeno črevesno floro, ki nadomešča to oslabelost (L.A. Brandt)***.

Skodelica kislega mleka ali kefirja dnevno je mnogim zdravo živečim ljudstvom pomagala krepiti črevesno floro tudi v visoki starosti, s tem pa tudi mladostnost organizma.

Črevesna flora sodobnih ljudi pa je osiromašena. Večinoma jo tvorijo patogeni organizmi. Po nekaterih podatkih naj bi bilo dobrih mikroorganizmov le od 10 do 20%*. V takih pogojih je praktično nemogoče, da bi z enim jogurtom na dan, kolikor ga priporočajo proizvajalci, uravnovesili črevesno floro.

Če je patogene črevesne flore preveč, je potrebno poseči po učinkovitejših postopkih in sredstvih. Med njimi velja poudariti zlasti:

  • čiščenje črevesja,
  • uživanje hrane in zelišč, ki zavirajo razvoj patogenih mikroorganizmov (naravni fungicidi),
  • izločanje iz hrane tistih živil, ki spodbujajo razvoj patogenih mikroorganizmov,
  • redno uživanje (učinkovitih) prebiotikov, to je hrane, ki spodbuja razvoj dobre črevesne flore,
  • redno uživanje (učinkovitih) probiotikov.

V prejšnjem prispevku smo opisali, kako poskrbimo za čiščenje črevesja in za omejitev razvoja patogene črevesne flore. V naslednjem prispevku pa osredotočamo pozornost na izbiro tistih prebiotikov in probiotikov, ki utegnejo biti dovolj učinkoviti tudi dandanes, ko je črevesna flora praviloma zelo prizadeta.

Vir:
* Probiotics. – www.cocoonnutrition.org/products/probiotics.htm.
** Rice, Judy: Probiotics and Prebiotics for Healthful Benefits. – Food Product Design, Applications, July 2002. – www.foodproductdesign.com/archive/2002/0702AP.html.
*** Brandt, Laura A.: Prebiotics Enhance Gut Health. – Prepared Foods, September 2001, www.preparedfoods.com/archives/2001/2001_9/0901ns_ingredients.htm.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)

Jan 032013
 
Drobno življenje, ki poraja življenje

Živimo v »morju« mikroorganizmov. Vse okoli nas so. Samo na naši dlani in na njenem hrbtu je 6 milijard drobnih bitij – toliko kot je ljudi na Zemlji.1 V prebavnem traktu in črevesju jih je še več, saj je njihova skupna teža kar 1,5 kg.2 Tam so še posebno pomembni.

Nekateri mikroorganizmi proizvajajo strupe, povzročajo bolezni in smrt, drugi pa ustvarjajo snovi, ki so bistvene za dobro zdravje in življenje. Glavna, za življenje bistvena snov, ki jo proizvajajo dobri mikroorganizmi, so antioksidanti. Življenje na Zemlji je nastalo v antioksidantski (reduktivni) vodi, ki je nastajala pod vplivom vulkanskega delovanja, nenehnih neviht in močnega ultravijoličnega sevanja. A sčasoma so vulkani ugašali, nastala je atmosfera in živi organizmi so si morali sami ustvarjati antioksidantsko okolje (v glavnem s fotosintezo). Tu imajo izjemno pomembno vlogo prav mikroorganizmi, ki ustvarjajo antioksidantsko okolje ter za rastline in živali primerna hraniva. Če jih v okolju ni dovolj, rastline hirajo, zemlja se spreminja v puščavo, živali obolevajo. Čovek pa jih že tisočletja uporablja tudi za pripravo kislega mleka, fermentiranih pijač in druge fermentirane hrane.

Ob meritvah napitkov in voda, ki jih je opravljal dr. Vlado Barbič v letu 2003, nas je sprva presenetilo dejstvo, da je bila voda, v kateri so bili namočeni otrobi, antiksidatska (ORP -10 mV), prav tako voda, v kateri se je namakala zelenjava (-90 mV). Izkazalo se je, da sta bila oba napitka, ki sta imela bolj antioksidantski (negativen) ORP kot svež napitek, fermentirana. Antioksidante v njih so torej ustvarili dobri mikroorganizmi.

Uspeh pri pripravi fermentirane hrane in napitkov je odvisen od vrste mikroorganizmov, ki se naselijo vanje: če se v mleku naselijo dobre bakterije, dobimo jogurt, če pa prevladajo patogene, se mleko pokvari.

Vir:
[1]What is EM?. – EcoPure, Nº 45, Mar. 1, ’03, str. 24.
[2]What are probiotics?. – Probiotics New Zealand., 2001, www.probiotics.co.nz/prbtcs.html.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)