Feb 082013
 
O dobrih izkušnjah uporabnikov  Nielsnovega probiotika EM so pisali  tudi danski in norveški časopisi  ter danska televizija

Skandinavci in Nemci so bili med prvimi, ki so preizkusili Nielsnov probiotik EM 

Uporaba Nielsnovega probiotika EM v Skandinaviji zelo razširjena. O dobrih izkušnjah mnogih njegovih uporabnikov so pisali celo danski in norveški časopisi ter danska televizija.

Naj navedemo seznam bolezni in težav, pri katerih se je Nielsnov probiotik pokazal kot blagodejen; to so:

alergije, artritis, astma, Crohnova bolezen, glivična obolenja, driske (zelo močne), išijas, krhke kosti (osteoporoza), kronične bolečine, kronična utrujenost, pankreatitis, pomanjkanje apetita, rak prostate, rane (zaležnine), posledice kemoterapije (pri raku na jetrih, levkemiji), sladkorna bolezen, problemi z lasmi (izpadanje, šibki lasje), stoma, turi in kožni izpuščaji, vnetje bronhijev, vnetje živcev, zaprtje.*

Nekaj primerov smo že opisali. Naj v nadaljevanju povzamemo nekaj pričevanj, ki jih je zbral Erik Nielsen in jih z dovoljenjem respondentov objavil (navedeni so tudi njihovi naslovi):

Največ opisanih primerov se nanaša na artritis. Med njimi je tudi pričevanje 47 letnega Torbna Christiansena (DK-4000 Roskilde). Za artritisom je zbolel pri tridesetih. Zdravniki so poskušali z različnimi zdravili, tudi z methotrexatom, a se je z leti stanje le slabšalo. Oboleli so vsi sklepi. Hodil je lahko le še z berglami, večinoma pa je bil na invalidskem vozičku. Maja 2001 je gospod Chistiansen začel uživati Nielsnov probiotični EM. Po osmih mesecih je lahko hodil brez bergel, imel je več energije in je prenehal uživati zdravila proti artritisu. Tudi sredstev proti bolečinam ni več potreboval.

Jochim Peters (Rostocker UHS, D-18069 Rostock) je navedel primer pacienta z akutnimi zaležninami (dve rani). V zdravstveno oskrbo so ga sprejeli dne 27.3.2002. Zgornjo od obeh ran so namazali z Nielsnovimi probiotičnimi EM, spodnjo pa zdravili na konvencionalen način. Pri zgornji so že po treh dneh opazili bistveno izboljšanje, po 14 dneh pa popolno ozdravitev. Zato so kasneje tudi spodnjo rano mazali z istim probiotikom. Zgornja rana se je lepše zacelila.

Takoj po tem , ko so Wilfriedu Müllerju (D-Hamburg, tel. 0177 7879861) avgusta 2000 ugotovili raka na jetrih, je začel uživati Nielsnov probiotični EM. Po dogovoru z zdravnikom jo je užival tudi med kemoterapijo, ki se ji je podvrgel mesec kasneje. Po končani kemoterapiji ni bilo opaziti njenih običajnih negativnih posledic. Krvna slika je bila stabilna, počutje dobro.

Henrik Engelbrecht (Nyvej 23b, Ulbølle, DK-5762 Vester Skerninge) je sladkorni bolnik. Po dveh mesecih uživanja Nielsnovega probiotičnega EM je lahko zmanjšal dnevne odmerke zdravil za diabetes za 17%.

Gospa Solveig Møller (Fårdrupvej 11, DK –4200 Slagelse) pripoveduje, da je imela probleme z zaprtjem že, ko je imela dve leti. Pri petdesetih je bilo zaprtje kronično, saj je šla na stran le vsakih 4 do 5 dni. Po dveh do treh tednih uživanja Nielsnovega probiotočnega EM je postalo odvajanje pogostejše. Nadaljevala je z uporabo tega probiotika in stanje se je še izboljševalo. V poročilu z dne 3.2.2002 pravi, da odvaja redno vsak dan.

Zdravniki so Elsi Karlsen (Nyrupvej 6, 5620 Glamsjberg) v aprilu 1999 diagnosticirali Crohnovo bolezen. Stanje se je slabšalo in zdravniki so priporočali operacijo črevesa in vstavitev stome (vrečke za izločanje). Tri tedne pred predvideno operacijo je gospa Karsen začela uživati Nielsnov probiotični EM. Stanje se je v naslednjih tednih tako izboljšalo, da operacija in vstavitev stome nista bili več potrebni. Nadaljevala je z uživanjem tega probiotika in njeno počutje se je še naprej izboljševalo (poročilo iz januarja 2002).

Viri:
* Case stories. – Biosa ApS, Dragebjerggård 41, DK-3300 Frederiksvaerk
Prispevek je vzet iz članka “Kako uporabljamo probiotične EM” Uravnoteženje črevesne flore (3), Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 169/2003 (dopolnjena verzija članka)

Jan 052013
 

Pomanjkanje “dobre” črevesne flore je že samo po sebi problem. A kjer ni dovolj probiotikov, se razmnožujejo patogeni mikrorganizmi, ki ustvarjajo še dodatne negativne učinke. Ker so patogeni mikrobi različni, so tudi njihove škodljive posledice raznovrstne. Skupna lastnost vseh je, da proizvajajo strupe, ki načenjajo črevesno steno, prodirajo pa tudi v telo in ga zastrupljajo. Samo Candida Albicans proizvaja 60 vrst strupov.

Kako deluje Candida Albicans v našem telesu?

Candida Albicans v obliki fungusa

Če Candidi A. zmanjka zraka se spremeni v gobo (slika: http://en.wikipedia.org/wiki/Candida_albicans)

Candida Albicans (v nadaljevanju CA) ima običajno obliko kvasovke, ki je aerobni mikrob (za svoje delovanje potrebuje zrak). Toda CA ima še drugo podobo (je dimorfna). Ko zmanjka zraka (oz. se spremenijo tudi drugi pogoji bivanja v gostitelju), se spremeni v gobo (fungus). Ta se razrase, njeni izrastki predrejo črevesno steno, trosi pa se potem razprostrejo po gostitelju.

Normalno se to primeri, ko gostitelj umre in kvasovkam CA zmanjka zraka. Takrat je njihova preživetvena nuja, da se spremenijo v anaerobno (fungalno) obliko. Ironija (zlasti civilizirancev) pa je, da se nam tako razmnoževanje mikroskopskih gob (glivic) CA, znano pod imenom kandida ali kandiditis, dogaja že pri živem telesu.*


Kaj je Sindrom povečane prepustnostni črevesne stene (LGS)?

Zaradi delovanja CA in drugih zelo razmnoženih patogenih organizmov, ki škodijo celicam v črevesni steni, je črevesna stena ranjena, vneta (kolitis) in postane bolj prepustna. To je medicini poznano kot LGS – sindrom povečane prepustnostni črevesja (Leaky Gut Syndrome). Posledice LGS so številne in razdiralne:

Trosi CA, ki vdrejo v limfo in kri, potujejo po telesu in iščejo primerna mesta za svoje razmnoževanje. Zlasti jim ustrezajo sluznice v nožnici, pljučih in sinusih. Zelo primeren gostitelj so tudi koža in nohti, kjer nastanejo glivična obolenja, ciste in afte.

CA proizvaja pri svojem razmnoževanju hrano za viruse in bakterije, ki povzročajo vnetja. Moteno je delovanje endokrinega sistema, zaradi česar nastejo problemi prevelike telesne teže ali presuhosti. Pri ženskah povzroča predmenstrualni sindrom in menstrualne težave.

Druge posledice so na primer bolečine v sklepih, senena mrzlica, mišična in kronična utrujenost. Spremljajoči pojavi vseh teh težav so nejasna glava, migrene in depresije.

Skozi prepustno črevesno steno pa uhajajo v organizem tudi neprebavljeni košči hrane. Normalno pronicajo skozi celice črevesne stene le drobne molekule hrane (do 500 Daltonov). Molekule večjih dimenzij so za organizem tujek. Zato jih molekule imunskega sistema napadajo in razgrajajo, telo pa razkrojke izloči kot odpadke. Čeprav organizem potrebuje to hrano, je ne more dovolj izkoristiti in postane podhranjeno. Pri pacientih z LGS testi običajno pokažejo pomanjkanje vitaminov, mineralov in encimov.*

Imunski sistem tako ustvarja protitelesa proti snovem v hrani. Organizem postane intoleranten na razne vrste hrane, kar se kaže v porajanju alergij, ki so zelo pogost spremni pojav sindroma povečane prepustnosti črevesja.

Med hranivi, ki prodirajo skozi prepustno črevesno steno so tudi neprebavljene beljakovine. Tudi proti tem začne imunski sistem porajati protitelesa in specializirane obrambne celice.

Žal pa so mnoge neprebavljene beljakovine podobne tistim, ki so v naših celicah. Tako se imunski sistem loti tudi lastnih celic, kar vodi v nastanek t.im. avtoimunskih boleznih, s katerimi telo uničuje samo sebe. Antitelesca prodrejo v razne organe in tam povzročajo kronična vnetja, zlasti ko užijemo hrano, zaradi katere so nastala. Praktično lahko napadejo katerikoli organ, zato se avtoimune bolezni pojavljajo v raznih predelih telesa in v raznih oblikah, skupni dejavnik večine teh pa je prepustno debelo črevo (dr. Z.P. Rona).**

Pretirano razmnoževanje CA sicer neposredno ne povzroča smrti, je pa spremljajoči pojav in dejavnik mnogih sodobnih bolezni, med drugim tudi AIDS-a. Mnogi ljudje, ki imajo kandiditis, so na videz (še) povsem zdravi. Ker je v razvitem svetu tako razširjen, nastajo mreže za samopomoč, ponekod, kot na primer v Veliki Britaniji, organizirane celo v nacionalne zveze.

Vir:
* Is Candida an Endocrine Disorder?. – National Candida Society (GB): Candida Digest, July 2000, http://homepage.ntlworld.com/philiptomlinson/ncslive/digestv1i3.htm
** Rona, Zoltan P.: Altered Immuty & Leaky Gut Syndrome. – www.healty-n-energy.com/leakygutart.htm
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf