S tehnologijo EM se kažejo možnosti za zdravo in ekonomsko uspešno poslovanje. Možno je proizvesti vsaj toliko pridelkov kot s konvencionalno nebiološko proizvodnjo, stroški proizvodnje se znižujejo in kar je najpomembnejše, rastline in pridelki so bolj zdravi.
Proizvodnja melon se je povečala z uporabo EM tehnologije
Kraj Takamatsu na otoku Shikoku je bil eden izmed prvih, kjer se je tehnologija EM uveljavila v praksi. Tamkajšnji kmet Masayoshi Kamisuna se je odločil, da bo uporabil EM pri svoji produkciji melon v rastlinjakih. Te so zelo dovzetne za škodljivce in jih je običajno potrebno škopiti vsaj 15 krat, preden dozorijo.
Povsem je opustil kemična sredstva, gnojil le z EM preparatom (EM Bokashi), vsakih 10 dni pa je rastline še poškropil z razredčenimi EM proti škodljivcem. Bolezni se niso razvile, proizvodnja melon pa je bila tisto leto skoraj dvakrat večja kot prej. Zaradi tega pa kakovost melon ni bila nič slabša. Meritev sladkorja je pokazala 17-18 stopinj BRIX, kar je več od normale (16 stopinj BRIX). Tudi drugi kazalci kvalitete produkta so bili visoki. Kamisuna je s takim načinom produkcije nadaljeval, EM tehnologijo pa so začeli uporabljati tudi drugi poljedelci v tem kraju. Kamisuna je leta 1993 dobil uradno priznanje japonskega ministrstva za kmetijstvo za kakovost svoje biološke proizvodnje, saj so bile njegove melone uvrščene v najvišji kakovostni razred (Higa) .
Dandanes uporabljajo tehnologijo EM nekateri poljedelci vseh celin, v vseh klimatskih območjih in pri najrazličnejših poljščinah. Meritve mednarodnega centra za naravno kmetovanje (INFRC) so na primer pokazale, da je v kitajskem zelju pridelanem z EM več hranilnih snovi (46% več vitamina C, 49% več sladkorja) in bistveno manj strupov(24% manj nitratnih ionov) kot pri uporabi umetnih gnojil, količina pridelkov pa večja (EcoPure, 45/2003)*. Rezultati so res vredni pozornosti, saj biološko kmetovanje do sedaj ni zmoglo dati toliko pridelkov. Po domačih raziskavah je na primer proizvodnja biološko pridelanega zelja gnojenega s hlevskim gnojem za 38% manjša, pri gnojenju s humusom pa celo do 64% manjša kot pri uporabi mineralnega gnojiva NPK (B.Simčič)**. Uporabo EM torej odpira povsem nove možnosti biološki pridelavi hrane.
Mikroorganizmi EM so zelo pomembni tudi v živinoreji, kjer njihova uporaba poveča proizvodnjo, okrepi zdravje živine in izboljša kakovost proizvedene hrane.
Mikroorganizmi EM so pomembni tudi v živinoreji
Hiroyuki Sogo je živinorejec z otoka Shikoku, specializiran za vzrejo telet. Za uporabo tehnologije EM se je odločil predvsem zato, da bi zmanjšal problem smradu, ki je pri množični prireji živine očiten. EM je dodajal v vodo za napajanje živine, jih vmešaval v krmo ter jih posipal po tleh. “V enem tednu je bil problem smradu odpravljen, njegova teleta pa so bila videti bolj zdrava”, poroča dr. Higa.
Nadaljeval je s programom EM in v njegovem hlevu ni bilo več primerov mastitisa, bolezni ki so ji živinozdravniki težko kos in je včasih za živali usodna. Tudi primerov revmatizma, ki je resno obolenje govedi, ni bilo več. Ta bolezen je pred uporabo EM povzročala živinorejcem veliko skrbi. Sogo je ugotovil, da se je zmanjšalo število bakterij v mleku, pa tudi drugi kazalci njegove kakovosti so se izboljšali. Potrošniki so hvalili kvaliteto mesa njegovih telet. Sogo se je odločil, da se s svojo živino udeleži tekmovanja. Meso njegovih telet je dobilo 4 od 6 podeljenih nagrad. Že leta 1994 so skoraj vsi živinorejci v njegovem kraju prešli na tehnologijo EM (Higa)***.
Viri:
* Nitrate Nitrogen Reduced Producing Safe Food: Properties of Crops Grown with EM. -EcoPure, Nº 45, Mar. 1, ’03, str. 45.
** Simčič, Boštjan: Primerjava organskega in mineralnega gnojenja zelja (Brassica oleracea L. var. capitata). Dipl. delo. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, 2003, str. III, 61.
*** Higa, Teruo: An Earth Saving Revolution II; EM – Amazing applications to agricultural, environmental, and medical problems. – Tokyo: Sunmark Publishing Inc., 1998, str. 183, 184.
Prispevek je vzet iz članka “Kako uporabljamo probiotične EM” Uravnoteženje črevesne flore (3), Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 169/2003 (dopolnjena verzija članka)
