Črevesna flora so mikroorganizmi, ki živijo v črevesju. Sestavljajo jo v glavnem bakterije in glivice. Ločimo jih na “probiotike”, to je mikrobe, ki imajo ugoden vpliv na gostitelja, ter na škodljive mikroorganizme. Obe vrsti mikrobov sta naravni živelj v našem črevesju. Morata pa biti v ravnotežju, da probiotiki nemoteno opravljajo svoje koristne naloge za gostitelja. Težave in bolezni pa nastopijo, ko se zmanjša populacija “dobrih” in se preveč namnožijo “slabi” mikroorganizmi.
Črevesno floro sestavlja kakih 450 vrst mikroorganizmov.1 Med probiotiki so najbolj znani bacili vrste Laktobacillus in Bifidus. Med škodljivimi mikroorganizmi pa sta posebno razširjeni Candida Albicans in E. coli.
In kako se lahko občuti porušeno ravnovesje črevesne flore?
Dušan S. je pri sedmih letih prebolel hudo bolezen. Od tedaj je imel občutek težke glave, kot da ima na njej čelado. Pa tudi drugih zdravstvenih težav in slabega počutja ni manjkalo. V študentskih letih je “požiral” knjige o prehrani, preizkušal razne prehranske režime, se postil in skrbel za črevesno higijeno. Pa ni bilo veliko bolje.
Potem pa je odkril, da so njegove težave povezane s glivicami v črevesju. Zdravnik mu je predpisal fungicid in takoj je doživel sproščujoč občutek v glavi – olajšanje, kot ga ni doživel še nikoli v življenju. A zdravila zaradi negativnih stranskih učinkov ni smel dolgo jemati. Čez čas je ponovno posegel po njem, a ni imel več blagodejnega učinka. Splošno izboljšanje zdravja in počutja je dosegel šele, ko je z ustrezno prehrano ponovno vzpostavil ravnovesje med koristno in škodljivo črevesno floro.
Zanimivost
Črevo si običajno predstavljamo kot odvodni kanal. Dejansko pa je to naš najbolj kompleksen organ. Njegovo delovanje je bolj zapleteno od delovanja možganov. Notranja površina črevesja obsega kar 300 m2, kar je 150 krat več od površine naše kože. Poleg izločanja opravlja črevesje še dve, nič manj pomembni funkciji: obrambno in proizvodno. Zlasti slednji sta tesno povezani s črevesno floro.
Vir:
[1]K.K.: Dobre bakterije krepijo črevesje in imunski sistem. – Delo in dom, 2.4.2003.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf