Nekateri dobri mikroorganizmi so aerobni (potrebujejo kisik za svoje preživetje), nekateri pa anaerobni. Podobno velja za patogene mikroorganizme. Znanstveniki so menili, da aerobni in anaerobni organizmi ne morejo živeti skupaj, saj potrebujejo povsem nasprotne življenjske pogoje. Dr. Higa pa je ugotovil, da je to v določenih pogojih (antioksidantskost) možno. Še več, prav tako kombiniranje zelo poveča njihovo učinkovitost.
Pri presnovi anaerobnih mikroorganizmov nastaja namreč kisik, ki ga potrebujejo aerobni mikroorganizmi. Slednji pa ustvarjajo presnovnine, ki so za nekatere anaerobne mikrobe idealna hrana. Zato lahko nekateri aerobni in anaerobni dobri organizmi živijo v simbiozi. To pa je bistveno za njihovo učinkovitost, saj skupaj lahko ustvarijo več antioksidantov, bolje preživijo v spreminjajočih se razmerah in laže premagujejo patogene mikrobe.
Dr. Higa je v dolgoletnih laboratorijskih raziskavah ugotovil, katere vrste dobrih anaerobnih in aerobnih mikrobov bolje živijo skupaj. Taka sožitja dobrih mikroorganizmov so temelj tehnolgije EM, to je tehnologije »učinkovitih mikroorganizmov«.
Vprašanje, ki ga je bilo potrebno tudi razrešiti pa je, kako take simbioze učinkovito prenesti iz laboratorija v življenje. Sprva so menili, da to ni možno, saj se je zdelo, da v praksi, kjer je v enem samem gramu prsti tudi po nekaj stotisoč mikrobov, ni možno kontrolirati. Dr. Higa pa je ugotovil, da se večina mikrobov, podobno kot večina ljudi v družbi, obnaša oportunistično in da se prilagajajo maloštevilnim vodilnim mikrobom. Boj za nadvlado se v bistvu dogaja predvsem med vodilnimi skupinami dobrih in slabih mikrobov. Če zmagujejo vodilni dobri mikrobi, jim »pritegnejo« dobri oportunisti in celo slabi oportunistični mikrobi se potuhnejo ali celo delujejo dobro.
Dr. Higa je ugotovil, kateri dobri mikrobi so vodilni in jih z ustreznim združevajem z drugimi dobrimi mikroorganizmi še okrepil. Razmnožil jih je in dal v okolje. Dobil je močno, prodorno armado dobrih organizmov, ki s svojim razmnoževanjem podrejajo slabe in vse bolj razširjajo življenju prijazne življenjske pogoje. Našel je pot, da so dobre naravne sile, ki so tu že od vekomaj, dobile mnogo večji razmah.
Kmetijstvo, varovanje okolja, varovanje človeškega zdravja so le nekatera področja na katerih se je v dveh desetletjih ta tehnologija uspešno uveljavila na Japonskem in v svetu. O pomenu tega odkritja in razvoja lahko preverite v naslednjih primerih iz prakse:
- EM in zdravo kmetovanje
- EM za zdravo okolje
- Probiotični EM
- Izkušnje s probiotikom EM
Več o probiotičnih EM si lahko preberete v drugih prispevkih na strani.
Vir:
Prispevek je vzet iz članka “Kako uporabljamo probiotične EM” Uravnoteženje črevesne flore (3), Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 169/2003 (dopolnjena verzija članka)