Skoči na vsebino

Kakšna Je Razlika Med Dobrimi in Slabimi Mikroorganizmi?

    Drobno življenje, ki poraja življenje

    Živimo v »morju« mikroorganizmov. Vse okoli nas so. Samo na naši dlani in na njenem hrbtu je 6 milijard drobnih bitij – toliko kot je ljudi na Zemlji.1 V prebavnem traktu in črevesju jih je še več, saj je njihova skupna teža kar 1,5 kg.2 Tam so še posebno pomembni.

    Nekateri mikroorganizmi proizvajajo strupe, povzročajo bolezni in smrt, drugi pa ustvarjajo snovi, ki so bistvene za dobro zdravje in življenje. Glavna, za življenje bistvena snov, ki jo proizvajajo dobri mikroorganizmi, so antioksidanti. Življenje na Zemlji je nastalo v antioksidantski (reduktivni) vodi, ki je nastajala pod vplivom vulkanskega delovanja, nenehnih neviht in močnega ultravijoličnega sevanja. A sčasoma so vulkani ugašali, nastala je atmosfera in živi organizmi so si morali sami ustvarjati antioksidantsko okolje (v glavnem s fotosintezo). Tu imajo izjemno pomembno vlogo prav mikroorganizmi, ki ustvarjajo antioksidantsko okolje ter za rastline in živali primerna hraniva. Če jih v okolju ni dovolj, rastline hirajo, zemlja se spreminja v puščavo, živali obolevajo. Čovek pa jih že tisočletja uporablja tudi za pripravo kislega mleka, fermentiranih pijač in druge fermentirane hrane.

    Ob meritvah napitkov in voda, ki jih je opravljal dr. Vlado Barbič v letu 2003, nas je sprva presenetilo dejstvo, da je bila voda, v kateri so bili namočeni otrobi, antiksidatska (ORP -10 mV), prav tako voda, v kateri se je namakala zelenjava (-90 mV). Izkazalo se je, da sta bila oba napitka, ki sta imela bolj antioksidantski (negativen) ORP kot svež napitek, fermentirana. Antioksidante v njih so torej ustvarili dobri mikroorganizmi.

    Uspeh pri pripravi fermentirane hrane in napitkov je odvisen od vrste mikroorganizmov, ki se naselijo vanje: če se v mleku naselijo dobre bakterije, dobimo jogurt, če pa prevladajo patogene, se mleko pokvari.

    Vir:
    [1]What is EM?. – EcoPure, Nº 45, Mar. 1, ’03, str. 24.
    [2]What are probiotics?. – Probiotics New Zealand., 2001, www.probiotics.co.nz/prbtcs.html.
    Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)

    Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.