Jan 052013
 

Pomanjkanje “dobre” črevesne flore je že samo po sebi problem. A kjer ni dovolj probiotikov, se razmnožujejo patogeni mikrorganizmi, ki ustvarjajo še dodatne negativne učinke. Ker so patogeni mikrobi različni, so tudi njihove škodljive posledice raznovrstne. Skupna lastnost vseh je, da proizvajajo strupe, ki načenjajo črevesno steno, prodirajo pa tudi v telo in ga zastrupljajo. Samo Candida Albicans proizvaja 60 vrst strupov.

Kako deluje Candida Albicans v našem telesu?

Candida Albicans v obliki fungusa

Če Candidi A. zmanjka zraka se spremeni v gobo (slika: http://en.wikipedia.org/wiki/Candida_albicans)

Candida Albicans (v nadaljevanju CA) ima običajno obliko kvasovke, ki je aerobni mikrob (za svoje delovanje potrebuje zrak). Toda CA ima še drugo podobo (je dimorfna). Ko zmanjka zraka (oz. se spremenijo tudi drugi pogoji bivanja v gostitelju), se spremeni v gobo (fungus). Ta se razrase, njeni izrastki predrejo črevesno steno, trosi pa se potem razprostrejo po gostitelju.

Normalno se to primeri, ko gostitelj umre in kvasovkam CA zmanjka zraka. Takrat je njihova preživetvena nuja, da se spremenijo v anaerobno (fungalno) obliko. Ironija (zlasti civilizirancev) pa je, da se nam tako razmnoževanje mikroskopskih gob (glivic) CA, znano pod imenom kandida ali kandiditis, dogaja že pri živem telesu.*


Kaj je Sindrom povečane prepustnostni črevesne stene (LGS)?

Zaradi delovanja CA in drugih zelo razmnoženih patogenih organizmov, ki škodijo celicam v črevesni steni, je črevesna stena ranjena, vneta (kolitis) in postane bolj prepustna. To je medicini poznano kot LGS – sindrom povečane prepustnostni črevesja (Leaky Gut Syndrome). Posledice LGS so številne in razdiralne:

Trosi CA, ki vdrejo v limfo in kri, potujejo po telesu in iščejo primerna mesta za svoje razmnoževanje. Zlasti jim ustrezajo sluznice v nožnici, pljučih in sinusih. Zelo primeren gostitelj so tudi koža in nohti, kjer nastanejo glivična obolenja, ciste in afte.

CA proizvaja pri svojem razmnoževanju hrano za viruse in bakterije, ki povzročajo vnetja. Moteno je delovanje endokrinega sistema, zaradi česar nastejo problemi prevelike telesne teže ali presuhosti. Pri ženskah povzroča predmenstrualni sindrom in menstrualne težave.

Druge posledice so na primer bolečine v sklepih, senena mrzlica, mišična in kronična utrujenost. Spremljajoči pojavi vseh teh težav so nejasna glava, migrene in depresije.

Skozi prepustno črevesno steno pa uhajajo v organizem tudi neprebavljeni košči hrane. Normalno pronicajo skozi celice črevesne stene le drobne molekule hrane (do 500 Daltonov). Molekule večjih dimenzij so za organizem tujek. Zato jih molekule imunskega sistema napadajo in razgrajajo, telo pa razkrojke izloči kot odpadke. Čeprav organizem potrebuje to hrano, je ne more dovolj izkoristiti in postane podhranjeno. Pri pacientih z LGS testi običajno pokažejo pomanjkanje vitaminov, mineralov in encimov.*

Imunski sistem tako ustvarja protitelesa proti snovem v hrani. Organizem postane intoleranten na razne vrste hrane, kar se kaže v porajanju alergij, ki so zelo pogost spremni pojav sindroma povečane prepustnosti črevesja.

Med hranivi, ki prodirajo skozi prepustno črevesno steno so tudi neprebavljene beljakovine. Tudi proti tem začne imunski sistem porajati protitelesa in specializirane obrambne celice.

Žal pa so mnoge neprebavljene beljakovine podobne tistim, ki so v naših celicah. Tako se imunski sistem loti tudi lastnih celic, kar vodi v nastanek t.im. avtoimunskih boleznih, s katerimi telo uničuje samo sebe. Antitelesca prodrejo v razne organe in tam povzročajo kronična vnetja, zlasti ko užijemo hrano, zaradi katere so nastala. Praktično lahko napadejo katerikoli organ, zato se avtoimune bolezni pojavljajo v raznih predelih telesa in v raznih oblikah, skupni dejavnik večine teh pa je prepustno debelo črevo (dr. Z.P. Rona).**

Pretirano razmnoževanje CA sicer neposredno ne povzroča smrti, je pa spremljajoči pojav in dejavnik mnogih sodobnih bolezni, med drugim tudi AIDS-a. Mnogi ljudje, ki imajo kandiditis, so na videz (še) povsem zdravi. Ker je v razvitem svetu tako razširjen, nastajo mreže za samopomoč, ponekod, kot na primer v Veliki Britaniji, organizirane celo v nacionalne zveze.

Vir:
* Is Candida an Endocrine Disorder?. – National Candida Society (GB): Candida Digest, July 2000, http://homepage.ntlworld.com/philiptomlinson/ncslive/digestv1i3.htm
** Rona, Zoltan P.: Altered Immuty & Leaky Gut Syndrome. – www.healty-n-energy.com/leakygutart.htm
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf

Jan 032013
 

Črevesna flora so mikroorganizmi, ki živijo v črevesju. Sestavljajo jo v glavnem bakterije in glivice. Ločimo jih na “probiotike”, to je mikrobe, ki imajo ugoden vpliv na gostitelja, ter na škodljive mikroorganizme. Obe vrsti mikrobov sta naravni živelj v našem črevesju. Morata pa biti v ravnotežju, da probiotiki nemoteno opravljajo svoje koristne naloge za gostitelja. Težave in bolezni pa nastopijo, ko se zmanjša populacija “dobrih” in se preveč namnožijo “slabi” mikroorganizmi.

Črevesno floro sestavlja kakih 450 vrst mikroorganizmov.1 Med probiotiki so najbolj znani bacili vrste Laktobacillus in Bifidus. Med škodljivimi mikroorganizmi pa sta posebno razširjeni Candida Albicans in E. coli.

In kako se lahko občuti porušeno ravnovesje črevesne flore?

Dušan S. je pri sedmih letih prebolel hudo bolezen. Od tedaj je imel občutek težke glave, kot da ima na njej čelado. Pa tudi drugih zdravstvenih težav in slabega počutja ni manjkalo. V študentskih letih je “požiral” knjige o prehrani, preizkušal razne prehranske režime, se postil in skrbel za črevesno higijeno. Pa ni bilo veliko bolje.

Potem pa je odkril, da so njegove težave povezane s glivicami v črevesju. Zdravnik mu je predpisal fungicid in takoj je doživel sproščujoč občutek v glavi – olajšanje, kot ga ni doživel še nikoli v življenju. A zdravila zaradi negativnih stranskih učinkov ni smel dolgo jemati. Čez čas je ponovno posegel po njem, a ni imel več blagodejnega učinka. Splošno izboljšanje zdravja in počutja je dosegel šele, ko je z ustrezno prehrano ponovno vzpostavil ravnovesje med koristno in škodljivo črevesno floro.

Zanimivost

Črevo si običajno predstavljamo kot odvodni kanal. Dejansko pa je to naš najbolj kompleksen organ. Njegovo delovanje je bolj zapleteno od delovanja možganov. Notranja površina črevesja obsega kar 300 m2, kar je 150 krat več od površine naše kože. Poleg izločanja opravlja črevesje še dve, nič manj pomembni funkciji: obrambno in proizvodno. Zlasti slednji sta tesno povezani s črevesno floro.

Vir:
[1]K.K.: Dobre bakterije krepijo črevesje in imunski sistem. – Delo in dom, 2.4.2003.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf