Jan 242013
 
Zaprtje, vetrovi ali napet trebuh so lahko znaki neravnovesja v črevesni flori

Zaprtje, vetrovi ali napet trebuh so lahko znaki neravnovesja v črevesni flori (Avtor slike: David Castillo Dominici / FreeDigitalPhotos.net)

Neravnovesje v črevesni flori praviloma nastane še preden se pojavijo bolezni. Prvi znaki nepravilnosti v črevesju so:

  • smrdeče blato (znak gnitja, ki ga povzročajo razbohotene gnilobne bakterije),
  • lepljivo blato,
  • temno ali zelo svetlo blato,
  • zaprtje ali driske,
  • vetrovi, zlasti takrat, ko ne uživamo razhudnikov,
  • napet trebuh.

Če imamo kateregakoli od teh znakov, je prav kaj storiti za normalizacijo črevesne flore. Sicer lahko nastanejo mnoge bolezni. Za trden odgovor na vprašanje ali so patogeni črevesni mikroorganizmi vzrok za določeno bolezen, pa je potreben ustrezen medicinski pregled.

Najprej razstrupi, nato nahrani (črevesno floro)

Probiotiki so celice. Tako kot vsaka vrsta celic potrebujejo tudi te primerno biolološko okolje, ki je drugačno od okolja, ki ga potrebuje patogena črevesna flora. Če zagotovimo v črevesju okolje, ki je primerno za probiotike bomo v veliki meri zavrli razvoj patogenih mikrobov.

Kvaliteto biološkega okolja je možno določiti z vrednostmi 3 kazalcev:

  1. z električno upornostjo ( r),
  2. redoks potencialom (ORP) in
  3. pH.

Analiza normalnih vrednosti teh treh kazalcev vsebine debelega črevesa, kjer je glavnina probiotikov, nam pomaga razumeti, katere sonjihove osnovne potrebe:

  • primerne vrednosti električnega upora ( r) pomenijo, da je v vsebini črevesja dovolj ustreznih elektrolitov, ali preprosteje, da so probiotiki ustrezno prehranjeni.
  • ORP debelega črevesa naj bi imel vrednosti okoli –200 mV (G.F. Hermann)*. To pomeni, da moramo probiotikom zagotoviti antioksidantsko okolje, ali preprosteje povedano dovolj žive vode.
  • pH debelega črevesa naj bi bil v območju nevtralnosti (od 6,5 do 7,2) (G.F. Hermann)*, kar pomen, da mora biti okolje v črevesju netoksično (strupeni odpadki so kisli, imajo pH precej nižji od 7,0).

“Dobra” črevesna flora potrebuje podobne pogoje kot naše celice, saj so normalne vrednosti biološkega okolja probiotikov podobne normalnim vrednostim biološkega okolja naših celic. To velja zlasti kar zadeva atioksidantskost, (živost) vode (za čoveške celice je normala ORP od –100 do –300 mV), podoben je pH – le nekoliko nižji (limfa in kri sta rahlo bazični), pa tudi hraniva, ki so primerna za človeške celice, so v veliki meri tista, ki jih potrebujejo probiotiki. Probiotiki pač živijo v simbiozi s človekom in so zato prilagojeni na tako okolje in na tako hrano, ki je primerna tudi za človeške celice.

Toda, če smo pri skrbi za človeške celice v sodobnem prehransko osiromašnem svetu poudarili načelo: “Najprej napoji (z živo vodo) in nahrani, nato pa očisti!”, velja pri skrbi za dobro črevesno floro načelo “Najprej razstrupi, nato nahrani!”. Celice “dobre” črevesne flore so namreč mnogo bolj izpostavljene vplivu strupov, ki jih v sodobni hrani ne manjka, kot mnogo bolj zaščitene celice v notranojosti organizma. Brez temeljitega čiščenja in razstrupljanja črevesja zato ni možno pričakovati dobrega razvoja probiotikov.

Na razstrupljanje črevesja lahko vplivamo na več načinov, zlasti

  1. s čiščenjem črevesja,
  2. z izogibanjem toksični hrani,
  3. z onemogočanjem razvoja patogenim črevesnim organizmom.

Kako pa lahko to sploh izpeljemo?

1. Očistimo črevesje

Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 X dnevno

Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 X dnevno

O čiščenju črevesja je bilo veliko napisanega v reviji AURA (M.Videnšek in drugi), pa tudi v knjigi dr.Iztoka Ostana “Ko zdravila odpovedo”, kjer so temu vprašanju posvetili več poglavij. Zato tu povzemamo le nekatere osnovne ugotovitve in jih dopolnjujemo z vidika potreb črevesne flore.

Priporočila za boljšo črevesno higijeno:

a) Pijmo dovolj vode in se veliko telesno gibljimo.
Organizem shranjuje rezervno vodo v debelo črevo. Dandanes smo ljudje dehidrirani in toksični. Telo zato jemlje vodo iz debelega črevesa. Posledica je zapeka, ki muči večino civilizirancev. Če popijemo dovolj vode (vsaj 8 kozarcev dnevno, zlasti zjutraj) in se potem telesno gibamo, se namoči tudi blato v črevesju, kar pomaga pri odpravi zaprtja.

b) Užijmo dovolj svežega sadja in zelenjave ter vlaknin.

c) Če smo zaprti, se klistirajmo.
Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 krat dnevno. Če kljub pitju vode, gibanju in uživanju sadja in zelenjave ne izpraznemo črevesja niti enkrat dnevno, si je potrebno pomagati s klistirom. Ta je najmanj agresiven način odpravljanja zaprtja, saj skozi zadek vbrizgamo v črevo le vodo in dodamo črevesu le to, kar mu manjka.

d) Občasno opravimo globinsko čiščenje črevesa (koloniks).
Klistir očisti le zadnji del debelega črevesa. Večina od nas pa ima v debelem črevesu stare obloge blata. Starih fekalij je pri povprečnem zahodnjaku od 3 do 10 kg. Te lahko zmanjšamo z uživanjem surovega sadja in zelenjave, za temeljito čiščenje pa je potrebno globinsko izpiranje črevesa z vodo (inf.: M.Videnšek, 041 573 778).

Odstranitev toksičnih fekalij je blagodejno za razvoj črevesne flore tudi v primeru, ko to počnemo s klistirom ali koloniksom. Navadna voda za črevesno floro ni toksična, ni pa optimalna, saj ni antioksidantska (njen ORP je cca. +160 mV), kot jo potrebujejo probiotiki za normalen razvoj; poleg tega črevesno floro izpiramo iz črevesja in jo mora telo na novo ustvariti. Izpiranje črevesja z vodo, ki ji dodajamo sok pšeničnih bilk (njegov ORP je cca –230 mV), je po izkušnjah Hipokratovega zdravstvenega inštituta iz Palm Beacha črevesni flori bolj prijazna metoda črevesne higijene (A. Wigmore)**.

2. Izogibajmo se živomorni (toksični) hrani

Cvrta hrana je težka za črevesno floro

Cvrta hrana je na “črni listi” živil (vir slike: justingun / FreeDigitalPhotos.net)

Če s črevesno higijeno odstranjujemo strupe iz črevesja, a jih s slabo hrano vračamo v črevesje, naredimo le malo dobrega za probiotične mikroorganizme. Največjo škodo napravijo antiobiotiki, steroidi pa tudi druga zdravila (tudi aspirin)***. Sledijo jim konzervansi in drugi kemični dodatki hrani, alkohol ter druge droge. Na črni listi živil, ki imajo močne “stranske” negativne učinke je tudi mastna hrana in druga t.im. “težka hrana” (cvrta …).

Antibiotiki imajo vrednosti ORP nad + 800 mV, kar je zelo oksidativno in toksično. Zelo klorirana voda ima ORP okrog + 600 mV. Tudi npr. kuhana šunka sprošča precej toksinov ( ORP + 487mV), prav tako tudi hamburger (ORP + 438). Vse to je daleč od potreb dobre črevesne flore, ki potrebuje za normalno reprodukcijo okolje z negativnim ORP.

Sveža sadje in zelenjava

Živa hrana, kot je sveže biološko pridelano sadje in zelenjava, razbremeni obrambni sistem črevesja (vir slike: dusky / FreeDigitalPhotos.net)

Vsa toplotno obdelana hrana povzroča povečanje levkocitov (digestivno levkocitozo). To pomeni, da toplotna obdelava ustvarja precej toksinov, ki obremenjuje obrambni sistem v črevesju. Zato v svoji prehrani povečamo delež surove zelenjave in sadja. A pri sadju, ki je med vsemi živili najmanj toksično, je potrebna pazljivost, saj je lahko primerno gojišče tudi za patogeno črevesno floro.

3. Onemogočajmo razvoj patogenim črevesnim organizmom.

Če se škodljivi črevesni mikroorganizmi niso razrasli premočno, je za njihovo obvladovanje dovolj, da poskrbimo za redno čiščenje črevesa in za netoksično prehrano, v kateri prevladujeta surovo sadje in zelenjava (če organizem ne zmore prebaviti surove, jo minimalno toplotno obdelajmo).

Ko sem pred leti užival nekaj časa skoraj izključno surovo sadje in zelenjavo, se je moje črevesje zelo očistilo. Globinsko izpiranje črevesa, za katerega sem se odločil ob koncu tistega obdobja je pokazalo, da je bilo v njem zelo malo starih fekalnih oblog.

A marsikdaj to ni dovolj. Vsak živ organizem želi živeti in se bori za svoj življenjski prostor. To velja tudi za patogene mikroorganizme, saj si sami ustvarjajo ustrezen biološki teren z izločanjem strupov in posledično z uničevanjem naših celic. Če je patogene črevesne flore veliko, postane trdovratna. V takem primeru je priporočljivo, da:

  • izločimo iz prehrane vsa živila, ki so koristijo patogeni flori (tudi tista, ki so primerna za razvoj probiotikov),
  • uživamo zeli in živila, ki zavirajo razvoj patogenih organizmov (naravne fungicide…)
  • posežemo po drugih oblikah neagresivnih terapij za zaviranje razvoja patogene flore.

V takih primerih je zelo priporočljiva strokovna pomoč. Posameznik sam težko ugotovi, katera vrsta patogenih mikroorganizmov ga muči in katera prehrana, zeli oz. terapije so zanj najbolj primerne. V našem okolju in v tujini obstajajo medicinsko usposobljeni strokovnjaki, ki uporabljajo neagresivne metode diagnosticiranja in terapij.

Uživanje probiotikov in prebiotikov

Marsikdaj pa vsi ti ukrepi niso dovolj za doseganje ravnotežja v črevesni flori. Zaradi onesnaženja zraka, stresov in drugih dejavnikov, ki poleg slabe hrane škodujejo dobri črevesni flori, se dandanes pri veliko posameznikih črevesna flora ne more več normalno razmnoževati. Organizmu jo je potrebno dodajati s fermentiranimi živili in drugimi probiotiki, pa tudi poskrbeti za specializirano hrano (prebiotike), ki spodbuja njeno rast.

Vir:
* Hermann, G.F.: Le intolleranze alimentari. Atti del 2° Congresso S.E.N.B., Suppl. al N° 3/2000, La Med. Biol., str. 5.
** Wigmore, Ann: The Wheatgrass Book. – Wayne, NJ: Avery Publishing Group Inc., 1985, str. 91-93.
*** Is Candida an Endocrine Disorder?. – National Candida Society (GB): Candida Digest, July 2000, http://homepage.ntlworld.com/philiptomlinson/ncslive/digestv1i3.htm; Leaky Gut Syndrome – Candida; Information Page. – http://helath-n-energy.com/leakygut.htm
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf

Jan 042013
 

Uživanje probiotičnih živil je bilo že v preteklosti zelo pomemben dejavnik zdravega in dolgega življenja.

En jogurt na dan praktično ni dovolj

En jogurt na dan praktično ni dovolj

Dr. Ilija Ilič Mečnikov, Nobelov nagrajenec in oče imunologije, je že v začetku 20. stoletja ugotavljal, da je dolgoživost in čilost nekaterih vzhodnoevropskih in azijskih ljudstev treba pripisati uživanju kislega mleka, kumisa in kefirja.

V črevesni flori bi morali imeti 85% dobrih bakterij in le 15% patogenih mikrobov*. Vendar, se z leti tudi pri ljudeh, ki živijo zdravo, zmanjšuje obseg dobre črevesne flore (J. Rice)**; pa tudi črevesna stena izgublja sposobnost absorbcije hranil. Zato potrebujemo krepkejšo in ustrezno prehranjeno črevesno floro, ki nadomešča to oslabelost (L.A. Brandt)***.

Skodelica kislega mleka ali kefirja dnevno je mnogim zdravo živečim ljudstvom pomagala krepiti črevesno floro tudi v visoki starosti, s tem pa tudi mladostnost organizma.

Črevesna flora sodobnih ljudi pa je osiromašena. Večinoma jo tvorijo patogeni organizmi. Po nekaterih podatkih naj bi bilo dobrih mikroorganizmov le od 10 do 20%*. V takih pogojih je praktično nemogoče, da bi z enim jogurtom na dan, kolikor ga priporočajo proizvajalci, uravnovesili črevesno floro.

Če je patogene črevesne flore preveč, je potrebno poseči po učinkovitejših postopkih in sredstvih. Med njimi velja poudariti zlasti:

  • čiščenje črevesja,
  • uživanje hrane in zelišč, ki zavirajo razvoj patogenih mikroorganizmov (naravni fungicidi),
  • izločanje iz hrane tistih živil, ki spodbujajo razvoj patogenih mikroorganizmov,
  • redno uživanje (učinkovitih) prebiotikov, to je hrane, ki spodbuja razvoj dobre črevesne flore,
  • redno uživanje (učinkovitih) probiotikov.

V prejšnjem prispevku smo opisali, kako poskrbimo za čiščenje črevesja in za omejitev razvoja patogene črevesne flore. V naslednjem prispevku pa osredotočamo pozornost na izbiro tistih prebiotikov in probiotikov, ki utegnejo biti dovolj učinkoviti tudi dandanes, ko je črevesna flora praviloma zelo prizadeta.

Vir:
* Probiotics. – www.cocoonnutrition.org/products/probiotics.htm.
** Rice, Judy: Probiotics and Prebiotics for Healthful Benefits. – Food Product Design, Applications, July 2002. – www.foodproductdesign.com/archive/2002/0702AP.html.
*** Brandt, Laura A.: Prebiotics Enhance Gut Health. – Prepared Foods, September 2001, www.preparedfoods.com/archives/2001/2001_9/0901ns_ingredients.htm.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)