Jan 042013
 

Kar 70-80 % imunskega sistema, ki je glavni obrambni mehanizem organizma, je v predelu črevesja (I.Rogelj)*. Skozi črevo prihaja s hrano glavnina toksinov, mikroorganizmov in drugih tujkov, ki jih morajo c celice imunskega sistema (levkociti) nevtralizirati. Pri opravljanju te vloge pa niso same. Lahko bi rekli, da so v črevesju tri “obrambne linije” celic.

Probiotična obramba

Probiotiki zagotavljajo prvo obrambno linijo

Prvo obrambno črto tvorijo probiotiki, ki so na notranji strani črevesja (v črevesni svetlini in v sluzi).

Druga obrambna črta so celice črevesne stene, ki prepuščajo v notranjost organizma molekule in druge delce, zlasti tiste, ki so dovolj majhne.

Šele v tretji liniji so celice imunskega sistema, ki “čakajo” v limfi in krvnih žilah za črevesno steno, “prepoznajo” morebitne tujke (strupene molekule, viruse…), ki jih je prepustila črevesna stena, ter jih napadejo.

Vloga probiotikov v tem obrambnem sistemu je zelo pomembna. Nekatere študije kažejo, da probiotiki vežejo nase karcinoge snovi iz hrane, ki se skupaj s fekalijami izločijo iz organizma, ali pa jih razgrajajo (N.Rotovnik Kozjek)**.

Proizvajajo antioksidante, ki nevtralizirajo proste radikale že v črevesni svetlini in sluzi. Proizvajajo encime, ki zavirajo razmnoževanje patogenih bakterij, ki proizvajajo strupene snovi (N.Rotovnik Kozjek)**.

Črevesna flora torej na več načinov pripomore, da je v črevesju manj strupov. Zato varuje črevesno steno ter razbremenjuje imunski sistem, ki ob pomoči probiotikov deluje učinkovitejše. Probiotiki pa tudi spodbujajo delovanje imunskega sistema, saj proizvajajo snovi, ki pospešujejo njegovo delovanje. Uravnotežena črevesna flora je zato bistvena za dobro delovanje imunskega sistema.

Vir:
[*] Je vaša odpornost oslabljena. – Ona, 15.4.2003, str. 13.; Rotovnik Kozjek, Nada: Probiotiki in prebiotiki v onkologiji. – Onkologija/ problemi in perspektive, str. 36.
[**] Rotovnik Kozjek, Nada: Probiotiki in prebiotiki v onkologiji. – Onkologija/ problemi in perspektive, str. 36.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf

Jan 042013
 

Uživanje probiotičnih živil je bilo že v preteklosti zelo pomemben dejavnik zdravega in dolgega življenja.

En jogurt na dan praktično ni dovolj

En jogurt na dan praktično ni dovolj

Dr. Ilija Ilič Mečnikov, Nobelov nagrajenec in oče imunologije, je že v začetku 20. stoletja ugotavljal, da je dolgoživost in čilost nekaterih vzhodnoevropskih in azijskih ljudstev treba pripisati uživanju kislega mleka, kumisa in kefirja.

V črevesni flori bi morali imeti 85% dobrih bakterij in le 15% patogenih mikrobov*. Vendar, se z leti tudi pri ljudeh, ki živijo zdravo, zmanjšuje obseg dobre črevesne flore (J. Rice)**; pa tudi črevesna stena izgublja sposobnost absorbcije hranil. Zato potrebujemo krepkejšo in ustrezno prehranjeno črevesno floro, ki nadomešča to oslabelost (L.A. Brandt)***.

Skodelica kislega mleka ali kefirja dnevno je mnogim zdravo živečim ljudstvom pomagala krepiti črevesno floro tudi v visoki starosti, s tem pa tudi mladostnost organizma.

Črevesna flora sodobnih ljudi pa je osiromašena. Večinoma jo tvorijo patogeni organizmi. Po nekaterih podatkih naj bi bilo dobrih mikroorganizmov le od 10 do 20%*. V takih pogojih je praktično nemogoče, da bi z enim jogurtom na dan, kolikor ga priporočajo proizvajalci, uravnovesili črevesno floro.

Če je patogene črevesne flore preveč, je potrebno poseči po učinkovitejših postopkih in sredstvih. Med njimi velja poudariti zlasti:

  • čiščenje črevesja,
  • uživanje hrane in zelišč, ki zavirajo razvoj patogenih mikroorganizmov (naravni fungicidi),
  • izločanje iz hrane tistih živil, ki spodbujajo razvoj patogenih mikroorganizmov,
  • redno uživanje (učinkovitih) prebiotikov, to je hrane, ki spodbuja razvoj dobre črevesne flore,
  • redno uživanje (učinkovitih) probiotikov.

V prejšnjem prispevku smo opisali, kako poskrbimo za čiščenje črevesja in za omejitev razvoja patogene črevesne flore. V naslednjem prispevku pa osredotočamo pozornost na izbiro tistih prebiotikov in probiotikov, ki utegnejo biti dovolj učinkoviti tudi dandanes, ko je črevesna flora praviloma zelo prizadeta.

Vir:
* Probiotics. – www.cocoonnutrition.org/products/probiotics.htm.
** Rice, Judy: Probiotics and Prebiotics for Healthful Benefits. – Food Product Design, Applications, July 2002. – www.foodproductdesign.com/archive/2002/0702AP.html.
*** Brandt, Laura A.: Prebiotics Enhance Gut Health. – Prepared Foods, September 2001, www.preparedfoods.com/archives/2001/2001_9/0901ns_ingredients.htm.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)

Jan 032013
 
Drobno življenje, ki poraja življenje

Živimo v »morju« mikroorganizmov. Vse okoli nas so. Samo na naši dlani in na njenem hrbtu je 6 milijard drobnih bitij – toliko kot je ljudi na Zemlji.1 V prebavnem traktu in črevesju jih je še več, saj je njihova skupna teža kar 1,5 kg.2 Tam so še posebno pomembni.

Nekateri mikroorganizmi proizvajajo strupe, povzročajo bolezni in smrt, drugi pa ustvarjajo snovi, ki so bistvene za dobro zdravje in življenje. Glavna, za življenje bistvena snov, ki jo proizvajajo dobri mikroorganizmi, so antioksidanti. Življenje na Zemlji je nastalo v antioksidantski (reduktivni) vodi, ki je nastajala pod vplivom vulkanskega delovanja, nenehnih neviht in močnega ultravijoličnega sevanja. A sčasoma so vulkani ugašali, nastala je atmosfera in živi organizmi so si morali sami ustvarjati antioksidantsko okolje (v glavnem s fotosintezo). Tu imajo izjemno pomembno vlogo prav mikroorganizmi, ki ustvarjajo antioksidantsko okolje ter za rastline in živali primerna hraniva. Če jih v okolju ni dovolj, rastline hirajo, zemlja se spreminja v puščavo, živali obolevajo. Čovek pa jih že tisočletja uporablja tudi za pripravo kislega mleka, fermentiranih pijač in druge fermentirane hrane.

Ob meritvah napitkov in voda, ki jih je opravljal dr. Vlado Barbič v letu 2003, nas je sprva presenetilo dejstvo, da je bila voda, v kateri so bili namočeni otrobi, antiksidatska (ORP -10 mV), prav tako voda, v kateri se je namakala zelenjava (-90 mV). Izkazalo se je, da sta bila oba napitka, ki sta imela bolj antioksidantski (negativen) ORP kot svež napitek, fermentirana. Antioksidante v njih so torej ustvarili dobri mikroorganizmi.

Uspeh pri pripravi fermentirane hrane in napitkov je odvisen od vrste mikroorganizmov, ki se naselijo vanje: če se v mleku naselijo dobre bakterije, dobimo jogurt, če pa prevladajo patogene, se mleko pokvari.

Vir:
[1]What is EM?. – EcoPure, Nº 45, Mar. 1, ’03, str. 24.
[2]What are probiotics?. – Probiotics New Zealand., 2001, www.probiotics.co.nz/prbtcs.html.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka)

Jan 032013
 

Črevesna flora so mikroorganizmi, ki živijo v črevesju. Sestavljajo jo v glavnem bakterije in glivice. Ločimo jih na “probiotike”, to je mikrobe, ki imajo ugoden vpliv na gostitelja, ter na škodljive mikroorganizme. Obe vrsti mikrobov sta naravni živelj v našem črevesju. Morata pa biti v ravnotežju, da probiotiki nemoteno opravljajo svoje koristne naloge za gostitelja. Težave in bolezni pa nastopijo, ko se zmanjša populacija “dobrih” in se preveč namnožijo “slabi” mikroorganizmi.

Črevesno floro sestavlja kakih 450 vrst mikroorganizmov.1 Med probiotiki so najbolj znani bacili vrste Laktobacillus in Bifidus. Med škodljivimi mikroorganizmi pa sta posebno razširjeni Candida Albicans in E. coli.

In kako se lahko občuti porušeno ravnovesje črevesne flore?

Dušan S. je pri sedmih letih prebolel hudo bolezen. Od tedaj je imel občutek težke glave, kot da ima na njej čelado. Pa tudi drugih zdravstvenih težav in slabega počutja ni manjkalo. V študentskih letih je “požiral” knjige o prehrani, preizkušal razne prehranske režime, se postil in skrbel za črevesno higijeno. Pa ni bilo veliko bolje.

Potem pa je odkril, da so njegove težave povezane s glivicami v črevesju. Zdravnik mu je predpisal fungicid in takoj je doživel sproščujoč občutek v glavi – olajšanje, kot ga ni doživel še nikoli v življenju. A zdravila zaradi negativnih stranskih učinkov ni smel dolgo jemati. Čez čas je ponovno posegel po njem, a ni imel več blagodejnega učinka. Splošno izboljšanje zdravja in počutja je dosegel šele, ko je z ustrezno prehrano ponovno vzpostavil ravnovesje med koristno in škodljivo črevesno floro.

Zanimivost

Črevo si običajno predstavljamo kot odvodni kanal. Dejansko pa je to naš najbolj kompleksen organ. Njegovo delovanje je bolj zapleteno od delovanja možganov. Notranja površina črevesja obsega kar 300 m2, kar je 150 krat več od površine naše kože. Poleg izločanja opravlja črevesje še dve, nič manj pomembni funkciji: obrambno in proizvodno. Zlasti slednji sta tesno povezani s črevesno floro.

Vir:
[1]K.K.: Dobre bakterije krepijo črevesje in imunski sistem. – Delo in dom, 2.4.2003.
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf

Jan 032013
 

Probiotiki so tisti mikroorganizmi, ki s svojim delovanjem v črevesju ugodno vplivajo na gostitelja. Niso vsi dobri mikroorganizmi tudi probiotiki. Le nekateri med njimi uspejo brez škode preiti skozi želodec. Želodec ima namreč tudi funkcijo “razkuževalne komore”. V njem so sokovi zelo kisli (pH 1,5) in pomorijo večino mikrobov, med njimi tudi mnoge koristne.

Bakterije v črevesju

Bakterije v črevesju (slika: Hermann, G.V.: Le intolleranze alimentari. Atti del 2º Congresso S.E.N.B., Suppl.al Nº 3/2000. – La Med. Biol. str. 5.)

A nekateri, zlasti iz skupine Laktobacilov in Bifidus varno preidejo skozi želodec in se naselijo zlasti v debelem črevesu. Tam ustvarijo zelo antioksidatsko okolje (ORP –200), ki je primerno za razvoj drugih dobrih mikroorganizmov ter za človeške celice.

Probiotiki ustvarjajo hormone, vitamine in spodbujajo imunski sistem. Z antioksidanti nevtralizirajo strupe, vežejo nase kancerogene snovi in jih tudi razgrajujejo. Zavirajo pa tudi razvoj patogenih bakterij, ki predkancerogene snovi pretvarjajo v kancerogene ter tvorijo mnoge druge strupe. Brez dobre črevesne flore ni zdravja.

Dobra Črevesna Flora je Temelj Zdravja

Dobra črevesna flora ustvarja encime. S pomočjo njih se hrana laže prebavlja, pa tudi absorbira. Absorbcija železa, kalcija in drugih mineralov je odvisna od teh encimov.

Proizvodne naloge probiotikov

Probiotiki pa imajo tudi zelo pomebno funkcijo pri prebavi hrane. Hrano razgrajujejo. Brez njihove pomoči ostane marsikateri košček hrane prevelik, da bi ga celice črevesne stene absorbirale in prepustile v kri in limfo; namesto tega se neizkoriščen izloči z blatom. Tako smo zaradi neuravnotežene črevesne flore lahko podhranjeni, čeprav je v hrani dovolj hranilnih snovi (M.Hooper)*.

Probiotiki pa tudi proizvajajo mnogo za organizem pomembnih snovi: hormone, vitamine (npr. B12 in druge vitamine skupine B) in encime.

Kako pomembna je produkcijska funkcija črevesne flore pove na primer podatek, da črevesne bakterije producirajo toliko hormonov kot vse žleze v možganih (Biosa).

črevesne bakterije producirajo toliko hormonov kot vse žleze v možganih

Črevesne bakterije producirajo toliko hormonov kot vse žleze v možganih

Vir:
* Hooper, Malcom: Guts, Brains & Gulf Veterans. – Durham Conference, April 2000; http://osiris.sunderland.ac.uk/autism/hooper2000a.htm
Prispevek je vzet iz članka Uravnoteženje črevesne flore (2) “PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI”, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius AURA št. 166/2003 (dopolnjena verzija članka) in članka Uravnoteženje črevesne flore, Doc.dr. Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius, AURA št. 165/2003 (dopolnjena verzija članka) http://www.ziva-voda.com/clanki/Uravnotezenje_crevesne_flore.pdf